| |
 |
 |
 |
| |
Na kaj se bomo greli
Do predkratkim je veljalo, da se z elektriko ogrevajo le tisti, ki nimajo izbire. Čeprav ta energent povezujemo z visoko učinkovitostjo (izkoristkom) in razvito infrastrukturo, ni zdržal tekme z takrat poceni plinom in kurilnim oljem.
Danes je situacija povsem drugačna. Podivjan trg fosilnih goriv je v precejšni meri približal ceno energentov in elektriko "vrnil v igro". Dokaz povečanega povpraševanja je enormno povečana ponudba novih rešitev ogrevanja s tem energentom.
Pa to ni vse. Dvig cen in nezanesljiva dobava mineralnih olj in plina sta prisilila države EU, da vse sile usmerijo v manjšo odvisnost od teh anergentov. Na dan je prišel program »Inteligentna energija za Evropo«, ki podpira energetsko politiko Unije v skladu z »Zeleno knjigo o varnosti oskrbovanja z električno energijo«, »EU strategijo za trajnost, konkurenčno in varno energijo« itn. Gradi se nov, veliko bolj konkurenčen evropski energetski trg, ki prinaša varnost oskrbe in nižje cene električne energije.
Ogromna sredstva so usmerjena v razvoj pridobivanja čiste električne energije iz vodika in gorilnih celic. Mini elektrarne na veter in vodo rastejo kot gobe po dežju, po celi EU. Sofinancira se vsaka individualna raba alternativnih virov energije itn.
Z druge strani se že tako predraga fosilna goriva obremenjujejo z višjimi davki. Pri nas je to storjeno po »Resoluciji o nacionalnem energetskem programu«, ki predvideva »postopoma povišanje davčne obremenitve za mineralna olja in pline za ogrevanje v široki rabi« po letu 2007 (Uradni list 57/4, str. 7390)
Torej, če primerjamo energente, ki nudijo celovite rešitve ogrevanja, potem ni dvoma, s čim se bomo v perspektivi najbolj racionalno greli. To je zagotovo čista elektrika. Tisti, ki bodo imeli možnost, jo bodo kombinirali z direktno rabo alternativnih virov energije.
|
|
 |
 |
 |
|
| |
|
|
|
|
|
|